http://wiki.na-prostem.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika 2026-05-26T16:11:35Z Zgodovina navedene strani Na prostem MediaWiki 1.39.2 http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika&diff=1426&oldid=prev 2023-08-28T19:04:27Z

<p>odstranitev zaščite strani »<a href="/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika" title="Zgodovina računalnika">Zgodovina računalnika</a>«</p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="sl"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Starejša redakcija</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Redakcija: 21:04, 28. avgust 2023</td> </tr> <!-- diff cache key wikidb-mediawiki-:diff::1.12:old-1312:rev-1426 --> </table>

Simona.knavs http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika&diff=1312&oldid=prev 2023-08-27T15:02:59Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="sl"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Starejša redakcija</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Redakcija: 17:02, 27. avgust 2023</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Vrstica 1:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Vrstica 1:</td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Zgodovina računalnikov je dolga in bogata, sega do 20.000 let pred našim štetjem, ko so ljudje začeli uporabljati pripomočke, s katerimi so si pomagali pri štetju. 2.500 let pred našim štetjem se je pojavil zanimiv pripomoček za seštevanje in odštevanje, ki je precej poenostavil trgovanje. Naprava se je imenovala preštevalni okvir oziroma abakus, na Japonskem <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pa </del>v šolah to napravo uporabljajo še danes.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">'''</ins>Zgodovina računalnikov<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">''' </ins>je dolga in bogata, sega do 20.000 let pred našim štetjem, ko so ljudje začeli uporabljati pripomočke, s katerimi so si pomagali pri štetju. 2.500 let pred našim štetjem se je pojavil zanimiv pripomoček za seštevanje in odštevanje, ki je precej poenostavil trgovanje. Naprava se je imenovala preštevalni okvir oziroma abakus, na Japonskem v šolah to napravo uporabljajo še danes.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Leta 1642 je Blaise Pascal naredil prvi mehanični kalkulator, ki se je imenoval Pascalin. Leta 1840 <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pa </del>je Charles Babagge izdelal prvi mehanski računalnik imenovan analitični stroj. Poleg seštevanja in odštevanja je znal množiti in deliti, <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">dalo pa </del>se ga je tudi <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">programirati</del>.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Leta 1642 je Blaise Pascal naredil prvi mehanični kalkulator, ki se je imenoval Pascalin. Leta 1840 je Charles Babagge izdelal prvi mehanski računalnik<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, </ins>imenovan analitični stroj. Poleg seštevanja in odštevanja je znal množiti in deliti, <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">lahko </ins>se ga je tudi <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Programiranje|programiralo]]</ins>.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Leta 1936 je Alan Turing opisal teoretično zasnovo sodobnega računalnika. Nastopilo je obdobje elektromehaničnih računalnikov, kjer so električna stikala premikala mehanična stikala, da so izvajala računanje. Prvi primer takega računalnik je Z2, ki ga je izdelal Konrad Zuse. Njegovega naslednika Z3 je že bilo mogoče programirati in zato velja za prvi avtomatični digitalni računalnik.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Leta 1936 je Alan Turing opisal teoretično zasnovo sodobnega <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Računalnik|</ins>računalnika<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]]</ins>. Nastopilo je obdobje elektromehaničnih računalnikov, kjer so električna stikala premikala mehanična stikala, da so izvajala računanje. Prvi primer takega računalnik je Z2, ki ga je izdelal Konrad Zuse. Njegovega naslednika Z3 je že bilo mogoče programirati in zato velja za prvi avtomatični digitalni računalnik.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Glavni mejnik v razvoju tehnologije so elektronski računalniki. Pred njimi so bili stroji izdelani iz mehanskih delov, kot so stikala (releji) in zobata kolesa. Po letu 1950, je zaradi izuma čipa prišlo do razcveta v računalniški tehnologiji, saj so ti drastično povečali hitrost in učinkovitost računalnika.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Glavni mejnik v razvoju tehnologije so elektronski računalniki. Pred njimi so bili stroji izdelani iz mehanskih delov, kot so stikala (releji) in zobata kolesa. Po letu 1950, je zaradi izuma <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Računalniški čip|</ins>čipa<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]] </ins>prišlo do razcveta v računalniški tehnologiji, saj so ti drastično povečali hitrost in učinkovitost računalnika.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Dandanes <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">poznamo tako imenovano </del>četrto generacijo elektronskih računalnikov, ki se je začela leta 1971 z uvedbo <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">tehnologije </del>mikroprocesorjev<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">, za katero velja, da je na eno samo silicijevo ploščico postavljenih na tisoče integriranih vezij</del>. <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Takrat se </del>je <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">pojavil tudi namizni </del>računalnik, kot <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">ga </del>poznamo danes.</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Dandanes <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">uporabljamo </ins>četrto generacijo elektronskih računalnikov, ki se je začela leta 1971 z uvedbo <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Mikroprocesor|</ins>mikroprocesorjev<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">]]</ins>. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Tehnoogija </ins>je <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">omogočila razvoj [[Namizni </ins>računalnik<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">|namiznih računalnikov]]</ins>, kot <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">jih </ins>poznamo danes.</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><br/></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">VIRI</del>:</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">== Viri</ins>: <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">==</ins></div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">* Kiberpipin računalniški muzej. Pridobljeno 20. 8. 2022: </ins>https://kiberpipin.racunalniski-muzej.si/?page_id=82</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>https://kiberpipin.racunalniski-muzej.si/?page_id=82 <del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">- dostopno dne 20. 8. 2022</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">* </ins>Anželj, G., Brank, J., Brodnik, A., Bulić, P., Ciglarič, M., Đukič, M., Fürst, L., … Vinkler, J. (2015). Računalništvo in informatika 1: E-učbenik za informatiko v gimnaziji. Koper: Založba Univerze na Primorskem. <ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Pridobljeno 20. 8. 2022: </ins>https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1301/index10.html</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;"> </del>Anželj, G., Brank, J., Brodnik, A., Bulić, P., Ciglarič, M., Đukič, M., Fürst, L., … Vinkler, J. (2015). Računalništvo in informatika 1: E-učbenik za informatiko v gimnaziji. Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1301/index10.html</div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>&lt;br&gt;</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div> </div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">VEZANA GESLA in OZNAKE:</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Računalnik</del></div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">programiranje</del>&lt;br&gt;</div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>&lt;br&gt;</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>&lt;br&gt;</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:Vse strani]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:Vse strani]]</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:Računalništvo in informatika]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:Računalništvo in informatika]]</div></td></tr> <!-- diff cache key wikidb-mediawiki-:diff::1.12:old-1194:rev-1312 --> </table>

Simona.knavs http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika&diff=1194&oldid=prev 2023-08-27T07:27:16Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="sl"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Starejša redakcija</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Redakcija: 09:27, 27. avgust 2023</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l20">Vrstica 20:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Vrstica 20:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>&lt;br&gt;</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>&lt;br&gt;</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:Vse strani]]</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:Vse strani]]</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:<del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Začnimo na začetku]]</del></div></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>[[Kategorija:<ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Računalništvo in informatika</ins>]]</div></td></tr> <tr><td class="diff-marker" data-marker="−"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #ffe49c; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><del style="font-weight: bold; text-decoration: none;">[[Kategorija:Kazalo vsebine</del>]]</div></td><td colspan="2" class="diff-side-added"></td></tr> <!-- diff cache key wikidb-mediawiki-:diff::1.12:old-769:rev-1194 --> </table>

Simona.knavs http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika&diff=769&oldid=prev 2023-03-16T06:15:14Z

<p>zaščitila »<a href="/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika" title="Zgodovina računalnika">Zgodovina računalnika</a>«: šele pišemo ([urejanje=dovoli samo administratorjem] (trajno) [prestavljanje=dovoli samo administratorjem] (trajno)) [kaskadno]</p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="sl"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Starejša redakcija</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Redakcija: 08:15, 16. marec 2023</td> </tr> <!-- diff cache key wikidb-mediawiki-:diff::1.12:old-768:rev-769 --> </table>

Simona.knavs http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Zgodovina_ra%C4%8Dunalnika&diff=768&oldid=prev 2023-03-16T06:14:58Z

<p>Nova stran z vsebino: Zgodovina računalnikov je dolga in bogata, sega do 20.000 let pred našim štetjem, ko so ljudje začeli uporabljati pripomočke, s katerimi so si pomagali pri štetju. 2.500 let pred našim štetjem se je pojavil zanimiv pripomoček za seštevanje in odštevanje, ki je precej poenostavil trgovanje. Naprava se je imenovala preštevalni okvir oziroma abakus, na Japonskem pa v šolah to napravo uporabljajo še danes. Leta 1642 je Blaise Pascal naredil prvi mehanični k...</p> <p><b>Nova stran</b></p><div>Zgodovina računalnikov je dolga in bogata, sega do 20.000 let pred našim štetjem, ko so ljudje začeli uporabljati pripomočke, s katerimi so si pomagali pri štetju. 2.500 let pred našim štetjem se je pojavil zanimiv pripomoček za seštevanje in odštevanje, ki je precej poenostavil trgovanje. Naprava se je imenovala preštevalni okvir oziroma abakus, na Japonskem pa v šolah to napravo uporabljajo še danes.<br /> <br /> Leta 1642 je Blaise Pascal naredil prvi mehanični kalkulator, ki se je imenoval Pascalin. Leta 1840 pa je Charles Babagge izdelal prvi mehanski računalnik imenovan analitični stroj. Poleg seštevanja in odštevanja je znal množiti in deliti, dalo pa se ga je tudi programirati.<br /> <br /> Leta 1936 je Alan Turing opisal teoretično zasnovo sodobnega računalnika. Nastopilo je obdobje elektromehaničnih računalnikov, kjer so električna stikala premikala mehanična stikala, da so izvajala računanje. Prvi primer takega računalnik je Z2, ki ga je izdelal Konrad Zuse. Njegovega naslednika Z3 je že bilo mogoče programirati in zato velja za prvi avtomatični digitalni računalnik.<br /> <br /> Glavni mejnik v razvoju tehnologije so elektronski računalniki. Pred njimi so bili stroji izdelani iz mehanskih delov, kot so stikala (releji) in zobata kolesa. Po letu 1950, je zaradi izuma čipa prišlo do razcveta v računalniški tehnologiji, saj so ti drastično povečali hitrost in učinkovitost računalnika.<br /> <br /> Dandanes poznamo tako imenovano četrto generacijo elektronskih računalnikov, ki se je začela leta 1971 z uvedbo tehnologije mikroprocesorjev, za katero velja, da je na eno samo silicijevo ploščico postavljenih na tisoče integriranih vezij. Takrat se je pojavil tudi namizni računalnik, kot ga poznamo danes.<br /> <br /> VIRI:<br /> <br /> https://kiberpipin.racunalniski-muzej.si/?page_id=82 - dostopno dne 20. 8. 2022<br /> Anželj, G., Brank, J., Brodnik, A., Bulić, P., Ciglarič, M., Đukič, M., Fürst, L., … Vinkler, J. (2015). Računalništvo in informatika 1: E-učbenik za informatiko v gimnaziji. Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1301/index10.html<br /> <br /> <br /> VEZANA GESLA in OZNAKE:<br /> Računalnik<br /> programiranje&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> [[Kategorija:Vse strani]]<br /> [[Kategorija:Začnimo na začetku]]<br /> [[Kategorija:Kazalo vsebine]]</div>

Simona.knavs