Vrste licenc: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
m (zaščitila »Vrste licenc«: šele pišemo ([urejanje=dovoli samo administratorjem] (trajno) [prestavljanje=dovoli samo administratorjem] (trajno)) [kaskadno])
m (odstranitev zaščite strani »Vrste licenc«)
 
(20 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Vrste licenc''' se na posameznih področjih razvijajo nekoliko različno glede na naravo avtorskih del, ki so predmet licenciranja. Nekateri vidiki licenciranja pa so enaki za vsa avtorska dela ne glede na področje.<br>


Praviloma se za [[Računalniški program|računalniške programe]] ali [[Programska koda|programsko kodo]] uporabljajo '''navadne oziroma neizključne licence'''. To so [[Licenca|licence]], ki omogočajo pridobitev pravic za uporabo istega programa ali kode več uporabnikom.<br>Obstajajo tudi '''izključne licence'''. Pri teh gre za omejitev uporabe na način, da lahko na primer dotičen program uporablja le ena oseba ali organizacija na nekem območju ali področju. Primer izključne licence bi bil lahko program za upravljanje spletne trgovine, ki ga avtor nameni za uporabo le točno določenemu trgovskemu podjetju.<br>


Ključna delitev licenc v svetu računalniških programov in programske kode, pa je delitev na '''[[Odprtokodna licenca| odprtokodne licence]]''' na eni strani ter '''[[Zaprta licenca|zaprte licence]]''' na drugi strani.<br><br>


Licence so lahko:
== Glej tudi: ==
* navadne oziroma neizključne ali
* [[Avtorske pravice]]
* izključne.
 
 
 
V kolikor to nisi ti, brez avtorjevega dovoljenja, ne smeš s tem programom početi nič.<br>
 
To je razlog, zakaj praviloma pride programska oprema skupaj z licenco (včasih omejeno z licenčno pogodbo oz. EULA).<br>
 
Praviloma gre pri programski kodi za navadno oz. neizključno licenco, kar pomeni, da lahko dobi več ljudi dobi dovoljenje do istega programa. (Obstajajo tudi izključne licencele enkupec.)<br>
 
V svetu računalniški programov in programske kode, so zelo pogosto v uporabi odprte licence, ki jim pravimo kar odprtokodne licence. Te dajejo vsakemu pravico, da program uporablja za kakršenkoli namen; da preuči izvorno kodo in tako izve, kako program deluje; spremeni program po svojih željah; in da z drugimi deli original program ali svojo izvedenko. Delimo jih na copyleft licence in perimisivne licence. <br><br>
 
 
VIRI:  
 
* https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=nav%C3%A1dna%20lic%C3%A9nca – dostopno 1. 2. 2023<br><br>


== Viri: ==
* ''Navadna licenca.'' Pravni terminološki slovar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 1. 2. 2023: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=nav%C3%A1dna%20lic%C3%A9nca
* ''License.'' Wikipedia. Pridobljeno 19. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/License <br><br>


[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Kazalo vsebine]]

Trenutna redakcija s časom 20:05, 28. avgust 2023

Vrste licenc se na posameznih področjih razvijajo nekoliko različno glede na naravo avtorskih del, ki so predmet licenciranja. Nekateri vidiki licenciranja pa so enaki za vsa avtorska dela ne glede na področje.

Praviloma se za računalniške programe ali programsko kodo uporabljajo navadne oziroma neizključne licence. To so licence, ki omogočajo pridobitev pravic za uporabo istega programa ali kode več uporabnikom.
Obstajajo tudi izključne licence. Pri teh gre za omejitev uporabe na način, da lahko na primer dotičen program uporablja le ena oseba ali organizacija na nekem območju ali področju. Primer izključne licence bi bil lahko program za upravljanje spletne trgovine, ki ga avtor nameni za uporabo le točno določenemu trgovskemu podjetju.

Ključna delitev licenc v svetu računalniških programov in programske kode, pa je delitev na odprtokodne licence na eni strani ter zaprte licence na drugi strani.

Glej tudi:

Viri: