Odprtokodni programi: Razlika med redakcijama
Pojdi na navigacijo
Pojdi na iskanje
m (odstranitev zaščite strani »Odprtokodni programi«) |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Matija komentarji v Nextcloudu! | Matija komentarji v Nextcloudu! | ||
'''Odprtokodna programska oprema''' (ang. Open source software) je [[Programska oprema|programska oprema]], pri kateri je [[Izvorna koda|izvorna koda]] prosto dostopna. Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.<br> | '''Odprtokodna programska oprema''' (ang. Open source software) je [[Programska oprema|programska oprema]], pri kateri je poenostavljeno rečeno [[Izvorna koda|izvorna koda]] prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme, ni pa edina.<br> | ||
Licenca odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem, ki smo jih opisali [[Definicija odprtokodnosti|tukaj]]. | |||
<br> | |||
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.<br> | |||
Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.<br> | Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.<br> | ||
<br> | <br> | ||
== Glej tudi: == | == Glej tudi: == | ||
* [[Definicija odprtokodnosti]] | |||
* [[Zaprtokodni programi]] | * [[Zaprtokodni programi]] | ||
* [[Programiranje]] | * [[Programiranje]] | ||
Redakcija: 16:20, 3. september 2023
Matija komentarji v Nextcloudu!
Odprtokodna programska oprema (ang. Open source software) je programska oprema, pri kateri je poenostavljeno rečeno izvorna koda prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme, ni pa edina.
Licenca odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem, ki smo jih opisali tukaj.
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.
Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.
Glej tudi:
Viri:
- Odprtokodna programska oprema. Wikipedija. Pridobljeno 19. 8. 2022: https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_programska_oprema
- Kaj je odprtokodna programska oprema? COKS - Center odprte kode Slovenije. Pridobljeno 19. 8. 2022: https://www.coks.si/index.php5/Vse_o_Odprti_kodi
- The Open Source Definition (Annotated). Open source initiative. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://opensource.org/osd-annotated
- What is Free Software? GNU Operating System. Free Software Foundation. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html