Odprtokodni programi: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
(3 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 1: Vrstica 1:
Matija komentarji v Nextcloudu!
Preprosto povedano je '''odprtokodni računalniški program''' (ang. Open source software) [[Računalniški program|računalniški program]], katerega [[Izvorna koda|izvorna koda]] je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja in jo uporablja za, katerikoli namen. Le da ohrani njegovo odprtost. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme in poenostavljena razlaga.<br>
[[Licenca]] odprtokodnih programov praviloma sledi 4 svoboščinam ali 10 pogojem, ki jih predstavljamo [[Definicija odprtokodnih programov|tukaj]].<br>
Odprtokodni program ni enako kot prosto dostopni oziroma brezplačni program. Vendar pa je vrsta odprtokodnih programov tudi prosto oziroma brezplačno dostopnih na spletu, namenjenih za uporabo končnim uporabnikom. Pogovorno se zato odprtokodnost pogosto enači s prosto dostopnostjo.
Med bolj znanimi odprtokodnimi računalniškimi programi so spletni brskalnik Mozilla Firefox, pisarniški paket Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, na Linux-u zasnovani operacijski sistemi in podobno.<br>
V projektu Na-prostem smo oblikovali primerjalnik odprtokodnih in zaprtokodnih programov (povezava v virih).<br>


'''Odprtokodni računalniški program''' (ang. Open source software) je [[Računalniški program|računalniški program]], katerega [[Izvorna koda|izvorna koda]] je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme, ni pa edina.<br>
[[Licenca]] odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem.
<br>
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.<br>
Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.<br>
<br>
== Glej tudi: ==
== Glej tudi: ==
* [[Definicija odprtokodnosti]]
* [[Definicija odprtokodnih programov]]
* [[Zaprtokodni programi]]
* [[Zaprtokodni programi]]
* [[Programiranje]]
* [[Programiranje]]
Vrstica 18: Vrstica 15:
* ''The Open Source Definition (Annotated).'' Open source initiative. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://opensource.org/osd-annotated  
* ''The Open Source Definition (Annotated).'' Open source initiative. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://opensource.org/osd-annotated  
* ''What is Free Software?'' GNU Operating System. Free Software Foundation. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html
* ''What is Free Software?'' GNU Operating System. Free Software Foundation. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html
* ''Primerjalnik.'' Projekt Na-prostem. Pridobljeno 3. septembra 2023: https://www.na-prostem.si/primerjalnik
<br>
<br>
<br>
<br>

Trenutna redakcija s časom 20:45, 13. september 2023

Preprosto povedano je odprtokodni računalniški program (ang. Open source software) računalniški program, katerega izvorna koda je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja in jo uporablja za, katerikoli namen. Le da ohrani njegovo odprtost. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme in poenostavljena razlaga.
Licenca odprtokodnih programov praviloma sledi 4 svoboščinam ali 10 pogojem, ki jih predstavljamo tukaj.
Odprtokodni program ni enako kot prosto dostopni oziroma brezplačni program. Vendar pa je vrsta odprtokodnih programov tudi prosto oziroma brezplačno dostopnih na spletu, namenjenih za uporabo končnim uporabnikom. Pogovorno se zato odprtokodnost pogosto enači s prosto dostopnostjo. Med bolj znanimi odprtokodnimi računalniškimi programi so spletni brskalnik Mozilla Firefox, pisarniški paket Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, na Linux-u zasnovani operacijski sistemi in podobno.
V projektu Na-prostem smo oblikovali primerjalnik odprtokodnih in zaprtokodnih programov (povezava v virih).

Glej tudi:

Viri:



Vzpostavljeno iz »http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Odprtokodni_programi&oldid=1522«