Permisivna licenca: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
(4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 5: Vrstica 5:


Primeri permisivnih licenc:
Primeri permisivnih licenc:
* MIT
* MIT licenca
* BSD-2-Clause in BSD-3-Clause
* BSD licenca, na primer BSD-2-Clause in BSD-3-Clause
* Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.<br>
* Apache licenca, na primer Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.<br>
<br>
<br>
== Glej tudi: ==


Prejšnja stran [[Odprtokodna licenca]]<br>
Naslednja stran [[Copyleft licenca]] <br><br>


VIRI:  
== Viri: ==
* Matija Šuklje (13. 9. 2022). ''Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS?'' Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss
* Matija Šuklje (13. 9. 2022). ''Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS?'' Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss
* Permissive software license. Wikipedia. Pridobljeno 25. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/Permissive_software_license<br>
* Permissive software license. Wikipedia. Pridobljeno 25. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/Permissive_software_license<br>
Vrstica 20: Vrstica 19:
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Kazalo vsebine]]

Trenutna redakcija s časom 19:23, 27. avgust 2023

Permisivna licenca (ang. Permissive sofware license) je ena od dveh vrst odprtokodnih licenc, ki se nanašajo na računalniške programe in njihove dele.

Kot vse odprtokodne licence, tudi permisivna daje vsakemu vse pravice glede namena uporabe, dostopa do izvorne kode, spreminjanja programa in deljenja z drugimi. Ključna lastnost permisivne licence je, da uporabniku, ki je na primer program preoblikoval in ga deli dalje, ne postavlja omejitve, pod kakšno licenco ta preoblikovan program lahko deli dalje.
Glavni cilj permisivnih licenc je torej, da se programi čim širše uporabljajo. To pomeni tudi, da lahko preoblikovan program ali njegovo kodo deli dalje pod zaprto licenco. V takem primeru originalni program ostaja odprtokoden, ta različica pa ne. Permisivna licenca poudarja torej svobodo programerja, ki je prosto dostopal do kode, da z njo lahko počne karkoli, vključno s tem, da jo v svoji različici zapre.

Primeri permisivnih licenc:

  • MIT licenca
  • BSD licenca, na primer BSD-2-Clause in BSD-3-Clause
  • Apache licenca, na primer Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.


Glej tudi:

Viri: