Avtorske pravice: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
m (zaščitila »Avtorske pravice«: šele pišemo ([urejanje=dovoli samo administratorjem] (trajno) [prestavljanje=dovoli samo administratorjem] (trajno)) [kaskadno])
 
(5 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Avtorska pravica''' (ang. Author's right) je določena z zakonodajo na mednarodni ravni oziroma državni ravni. Avtorsko pravo običajno določa, da ima avtor (ali skupina avtorjev) ob nastanku dela '''izključno pravico''' do uporabe, spreminjanja, kopiranja svojega dela. Avtor je torej '''lastnik avtorske pravice'''. To pravico pa lahko '''prenese''' brezplačno ali proti plačilu na drugo fizično ali pravno osebo. Avtorske pravice se tudi dedujejo. Potencialni uporabniki dela, ki nismo lastniki avtorske pravice, po zakonu ne moremo s takim delom početi prav nič. Ne smemo ga uporabljati, deliti, kopirati, spreminjati, ne smemo niti dostopati do njega.<br>
'''Avtorska pravica''' (ang. Author's right) je določena z zakonodajo na mednarodni oziroma državni ravni. Avtorsko pravo običajno določa, da ima avtor (ali skupina avtorjev) ob nastanku dela '''izključno pravico''' do uporabe, spreminjanja, kopiranja svojega dela. Avtor je torej '''lastnik avtorske pravice'''. Hkrati to pomeni, da potencialni uporabniki z nekim delom, katerega avtorske pravice nimamo, ne moremo početi prav nič. Ne smemo ga uporabljati, deliti, kopirati, spreminjati, ne smemo niti dostopati do njega.<br>
Avtorska pravica zaposlenih v neki organizaciji je pogosto v naprej prenesena na to organizacijo. Ustvarjalci, ki so zaposleni v določeni organizaciji, s podpisom pogodbe o delu, podpišejo tudi dogovor, da ne bodo zahtevali lastništvo avtorske pravice za dela, ki so jih ustvarili v svojem delovnem času pri tej organizaciji. Organizacije se pri tem sklicujejo na dejstvo, da so nastanek avtorskega dela omogočile s svojimi viri. Avtor pa vedno ohranja moralno avtorsko pravico, kar pomeni, da so lastniki avtorske pravice in uporabniki vedno dolžni navesti, kdo je avtor nekega dela.<br><br>
Ker pa je narava večine avtorskih del taka, da so namenjena neki vrsti uporabe, lastniki avtorskih pravic '''omogočajo uporabo''', pri čemer pa imajo pravico določiti, '''kakšno uporabo dovolijo'''.<br>
Narava večine avtorskih del pa je taka, da so namenjena neki vrsti uporabe. Zato lastniki avtorskih pravic '''omogočajo uporabo''', pri čemer pa imajo pravico določiti, '''kakšno uporabo dovolijo'''.<br>
Avtorsko pravico avtor lahko '''prenese''' brezplačno ali proti plačilu na drugo fizično ali pravno osebo. Avtorske pravice se tudi dedujejo. <br>
V računalniškem svetu se najpogosteje srečujemo z avtorskimi pravicami ustvarjalcev [[Računalniški program|računalniških programov]] in [[Računalniške kode|računalniške kode]]. Lastnik avtorske pravice nekega programa lahko delo preda v povsem prosto uporabo. Pravimo, da ga je predal v [[Javna domena|javno domeno]]. Lahko pa uporabo omeji tako, da točno določi, kakšno obliko uporabe dovoljuje. Pravimo, da je programu določil neko [[Licenca|licenco]].<br>
Avtorska pravica zaposlenih v neki organizaciji je pogosto v naprej prenesena na to organizacijo. Ustvarjalci, ki so zaposleni v določeni organizaciji, s podpisom pogodbe o delu, podpišejo tudi dogovor, da ne bodo zahtevali lastništva avtorske pravice za dela, ki so jih ustvarili v svojem delovnem času pri tej organizaciji. Organizacije se pri tem sklicujejo na dejstvo, da so nastanek avtorskega dela omogočile s svojimi viri. <br>
Ne glede na lastništvo avtorske pravice pa avtor vedno ohranja moralno avtorsko pravico, kar pomeni, da so lastniki avtorske pravice in uporabniki vedno dolžni navesti, kdo je avtor nekega dela.<br>
V računalniškem svetu se najpogosteje srečujemo z avtorskimi pravicami ustvarjalcev [[Računalniški program|računalniških programov]] in [[Računalniške kode|računalniške kode]]. Lastnik avtorske pravice nekega programa lahko svoje delo preda v povsem prosto uporabo. Pravimo, da ga je predal v [[Javna domena|javno domeno]]. Lahko pa uporabo omeji tako, da natančno določi, kakšno obliko uporabe dovoljuje. Pravimo, da je programu določil neko [[Licenca|licenco]].<br>
<br>
<br>


== Glej tudi: ==
* [[Odprtokodni programi]]
* [[Zaprtokodni programi]]


Prejšnja stran ni določena<br>
== Viri: ==
Naslednja stran: [[Javna domena]]<br><br>
 
 
VIRI:
 
* ''Avtorska pravica.'' Pravni terminološki slovar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 24. 3. 2023: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=avtorska%20pravica
* ''Avtorska pravica.'' Pravni terminološki slovar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 24. 3. 2023: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/pravni/iskalnik?iztocnica=avtorska%20pravica
* ''Avtorske pravice.'' Wikipedija. Pridobljeno 24. 3. 2023: https://sl.wikipedia.org/wiki/Avtorske_pravice <br><br>
* ''Avtorske pravice.'' Wikipedija. Pridobljeno 24. 3. 2023: https://sl.wikipedia.org/wiki/Avtorske_pravice <br><br>
Vrstica 18: Vrstica 18:
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Kazalo vsebine]]

Trenutna redakcija s časom 06:08, 5. september 2023

Avtorska pravica (ang. Author's right) je določena z zakonodajo na mednarodni oziroma državni ravni. Avtorsko pravo običajno določa, da ima avtor (ali skupina avtorjev) ob nastanku dela izključno pravico do uporabe, spreminjanja, kopiranja svojega dela. Avtor je torej lastnik avtorske pravice. Hkrati to pomeni, da potencialni uporabniki z nekim delom, katerega avtorske pravice nimamo, ne moremo početi prav nič. Ne smemo ga uporabljati, deliti, kopirati, spreminjati, ne smemo niti dostopati do njega.
Ker pa je narava večine avtorskih del taka, da so namenjena neki vrsti uporabe, lastniki avtorskih pravic omogočajo uporabo, pri čemer pa imajo pravico določiti, kakšno uporabo dovolijo.
Avtorsko pravico avtor lahko prenese brezplačno ali proti plačilu na drugo fizično ali pravno osebo. Avtorske pravice se tudi dedujejo.
Avtorska pravica zaposlenih v neki organizaciji je pogosto v naprej prenesena na to organizacijo. Ustvarjalci, ki so zaposleni v določeni organizaciji, s podpisom pogodbe o delu, podpišejo tudi dogovor, da ne bodo zahtevali lastništva avtorske pravice za dela, ki so jih ustvarili v svojem delovnem času pri tej organizaciji. Organizacije se pri tem sklicujejo na dejstvo, da so nastanek avtorskega dela omogočile s svojimi viri.
Ne glede na lastništvo avtorske pravice pa avtor vedno ohranja moralno avtorsko pravico, kar pomeni, da so lastniki avtorske pravice in uporabniki vedno dolžni navesti, kdo je avtor nekega dela.
V računalniškem svetu se najpogosteje srečujemo z avtorskimi pravicami ustvarjalcev računalniških programov in računalniške kode. Lastnik avtorske pravice nekega programa lahko svoje delo preda v povsem prosto uporabo. Pravimo, da ga je predal v javno domeno. Lahko pa uporabo omeji tako, da natančno določi, kakšno obliko uporabe dovoljuje. Pravimo, da je programu določil neko licenco.

Glej tudi:

Viri: