Analiza dostopnosti spletnih strani: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
(Nova stran z vsebino: Analiza dostopnosti spletnih strani je proces preverjanja, ali je spletna stran zasnovana in izdelana na način, ki omogoča uporabo in dostop do nje vsem uporabnikom, vključno uporabnikom z invalidnostmi. Analize dostopnosti se lotevamo po korakih, seveda moramo že pred samo analizo poznati in razumeti smernice in standarde dostopnosti (WCAG – Web Content Accessibility Guidelines). Pri analizi uporabljamo orodja za avtomatizirano preverjanje dostopnosti, ki lahko...)
 
Brez povzetka urejanja
 
(Dve vmesni redakciji istega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 1: Vrstica 1:
Analiza dostopnosti spletnih strani je proces preverjanja, ali je spletna stran zasnovana in izdelana na način, ki omogoča uporabo in dostop do nje vsem uporabnikom, vključno uporabnikom z invalidnostmi. Analize dostopnosti se lotevamo po korakih, seveda moramo že pred samo analizo poznati in razumeti smernice in standarde dostopnosti (WCAG – Web Content Accessibility Guidelines). Pri analizi uporabljamo orodja za avtomatizirano preverjanje dostopnosti, ki lahko samodejno preverijo nekatere vidike dostopnosti spletnih strani. Ta orodja analizirajo kodo in vsebino strani ter opozorijo na pomanjkljivosti glede dostopnosti. Kljub temu pa avtomatizirana orodja ne morejo zajeti vseh vidikov, zato sledi ročni pregled dostopnosti. Ročni pregled vključuje pregled strani z uporabo pripomočkov in podporne tehnologije. Preveriti je treba vidnost in berljivost besedila, barvne kontraste, dostopnost interaktivnih elementov, prav tako je treba biti pozoren, ali je stran smiselno organizirana in strukturirana, da omogoča jasno razumevanje vsebine in navigacijo. Pomembno je tudi preveriti, ali je spletna stran dostopna na različnih napravah (namizni računalniki, tablice in mobilni telefoni) in v različnih brskalnikih. Pri analizi se držimo gesla »Nič o invalidih brez invalidov«, kar pomeni, da se v uporabniško testiranje vedno vključi tudi ljudi z različnimi oviranostmi. Na tak način se zagotovi realen pogled v uporabniško izkušnjo in se odkrije napake, ki smo jih morda v preteklih korakih spregledali.
'''Analiza dostopnosti spletnih strani''' je proces preverjanja ali je [[Spletna stran|spletna stran]] zasnovana in izdelana na način, ki omogoča dostop do nje in uporabo vsem uporabnikom, vključno z [[Uporabnik z invalidnostmi|uporabniki z invalidnostmi]].<br>
Analize dostopnosti se lotevamo po korakih, ki so opredeljene v smernicah in standardih dostopnosti (WCAG – Web Content Accessibility Guidelines).<br>
Pri analizi lahko uporabljamo orodja za avtomatizirano preverjanje, ki samodejno preverijo nekatere vidike dostopnosti spletnih strani. Ta orodja analizirajo [[Programska koda|kodo]] in vsebino strani ter opozorijo na pomanjkljivosti glede dostopnosti.<br>
Ker ta orodja ne morejo zajeti vseh vidikov, sledi ročni pregled dostopnosti. Pri tem se uporablja nekatere pripomočke in podporne tehnologije. Preveriti je treba vidnost in berljivost besedila, barvne kontraste, dostopnost interaktivnih elementov. Preveriti je treba ali je spletna stran smiselno organizirana in strukturirana, da omogoča jasno razumevanje vsebine in premikanje po spletni strani.<br>
Pomembno je tudi preveriti ali je spletna stran dostopna na različnih napravah ([[Namizni računalnik|namizni računalnik]]i, [[Računalniška tablica|tablice]] in [[Mobilni telefon|mobilni telefoni]]) in v različnih [[Spletni brskalnik|spletnih brskalnikih]].<br>
Pri analizi se držimo načela »Nič o invalidih brez invalidov«, kar pomeni, da se v uporabniško testiranje vedno vključi tudi ljudi z različnimi oviranostmi. Na tak način se zagotovi realen pogled v uporabniško izkušnjo in se odkrije napake, ki smo jih morda v preteklih korakih spregledali.
<br>


==Viri==
== Glej tudi: ==
* W3C. (b. d.). Accessibility Standards Overview. https://www.w3.org/WAI/standards-guidelines/.
* [[Podporna tehnologija za omogočanje digitalne dostopnosti]]
* W3C. (b. d.). Involving Users in Evaluating Web Accessibility. https://www.w3.org/WAI/test-evaluate/involving-users/.
* [[Digitalna dostopnost]]
* [[Spletna dostopnost]]
<br>


== Viri: ==
* W3C. (b. d.). ''Accessibility Standards Overview.'' Pridobljeno 27. 8. 2023: https://www.w3.org/WAI/standards-guidelines/.
* W3C. (b. d.). ''Involving Users in Evaluating Web Accessibility.'' Pridobljeno 27. 8. 2023: https://www.w3.org/WAI/test-evaluate/involving-users/.
<br>


VEZANA GESLA IN OZNAKE: Podporna tehnologija za omogočanje digitalne dostopnosti Uporabnik z invalidnostmi Digitalna dostopnost Spletna dostopnost


{{Poglavje/Digitalna dostopnost in vključenost}}
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Digitalna dostopnost in vključenost]]

Trenutna redakcija s časom 05:19, 5. september 2023

Analiza dostopnosti spletnih strani je proces preverjanja ali je spletna stran zasnovana in izdelana na način, ki omogoča dostop do nje in uporabo vsem uporabnikom, vključno z uporabniki z invalidnostmi.
Analize dostopnosti se lotevamo po korakih, ki so opredeljene v smernicah in standardih dostopnosti (WCAG – Web Content Accessibility Guidelines).
Pri analizi lahko uporabljamo orodja za avtomatizirano preverjanje, ki samodejno preverijo nekatere vidike dostopnosti spletnih strani. Ta orodja analizirajo kodo in vsebino strani ter opozorijo na pomanjkljivosti glede dostopnosti.
Ker ta orodja ne morejo zajeti vseh vidikov, sledi ročni pregled dostopnosti. Pri tem se uporablja nekatere pripomočke in podporne tehnologije. Preveriti je treba vidnost in berljivost besedila, barvne kontraste, dostopnost interaktivnih elementov. Preveriti je treba ali je spletna stran smiselno organizirana in strukturirana, da omogoča jasno razumevanje vsebine in premikanje po spletni strani.
Pomembno je tudi preveriti ali je spletna stran dostopna na različnih napravah (namizni računalniki, tablice in mobilni telefoni) in v različnih spletnih brskalnikih.
Pri analizi se držimo načela »Nič o invalidih brez invalidov«, kar pomeni, da se v uporabniško testiranje vedno vključi tudi ljudi z različnimi oviranostmi. Na tak način se zagotovi realen pogled v uporabniško izkušnjo in se odkrije napake, ki smo jih morda v preteklih korakih spregledali.

Glej tudi:


Viri: