Permisivna licenca: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
m (zaščitila »Permisivna licenca«: šele pišemo ([urejanje=dovoli samo administratorjem] (trajno) [prestavljanje=dovoli samo administratorjem] (trajno)) [kaskadno])
Brez povzetka urejanja
 
(12 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
T.i. Permisivne licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.<br>
'''Permisivna licenca''' (ang. Permissive sofware license) je ena od dveh vrst [[Odprtokodna licenca|odprtokodnih licenc]], ki se nanašajo na [[Računalniški program|računalniške programe]] in njihove dele.<br>


Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico:
Kot vse odprtokodne [[Licenca|licence]], tudi permisivna daje vsakemu vse pravice glede namena uporabe, dostopa do [[Izvorna koda|izvorne kode]], spreminjanja programa in deljenja z drugimi. Ključna lastnost permisivne licence je, da uporabniku, ki je na primer program preoblikoval in ga deli dalje, '''ne postavlja omejitve, pod kakšno licenco ta preoblikovan program lahko deli dalje'''.<br>
* da program uporablja za kakršenkoli namen;
Glavni cilj permisivnih licenc je torej, da se '''programi čim širše uporabljajo'''. To pomeni tudi, da lahko preoblikovan program ali njegovo [[Programska koda|kodo]] deli dalje pod zaprto licenco. V takem primeru originalni program ostaja [[Odprtokodni programi|odprtokoden]], ta različica pa ne. Permisivna licenca poudarja torej svobodo programerja, ki je prosto dostopal do kode, da z njo lahko počne karkoli, vključno s tem, da jo v svoji različici zapre.<br>
* da preuči izvorno kodo, kako program deluje;
 
* spremeni program po svojih željah;
Primeri permisivnih licenc:
* in da deli z drugimi original ali svojo izvedenko.<br>
* MIT licenca
* BSD licenca, na primer BSD-2-Clause in BSD-3-Clause
* Apache licenca, na primer Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.<br>
<br>
<br>
== Glej tudi: ==


Glavna razlikovalna lastnost je, da permisivne licence prejemniku licence ne nalagajo nobenih dodatnih pogojev (razen tipično tega, da mora navesti avtorja ter licenco).<br>
Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod MIT licenco in jo modificiramo v lasten program, lahko ta naš program objavimo pod katerokoli licenco si želimo.<br>
Glavni cilj permisivnih licenc je torej, da se programi čim bolj široko uporabljajo, tudi če bi to pomenilo, da program konča kot del zaprto-kodne rešitve – poudarja torej svobodo razvijalca, ki je (prvi) dobil kodo, da z njo lahko počne karkoli, vključno s tem, da jo zapre.<br>
Primeri copyleft licenc:
* MIT
* BSD-2-Clause, BSD-3-Clause
* Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvaraj tudi s patentno problematiko.<br>
<br>


VIRI:  
== Viri: ==
https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss – dostopno 2. 2. 2023<br>
* Matija Šuklje (13. 9. 2022). ''Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS?'' Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss
* Permissive software license. Wikipedia. Pridobljeno 25. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/Permissive_software_license<br>
<br>
<br>


VEZANA GESLA in OZNAKE:
odprtokodni programi
licenca
copyleft licenca<br>
<br>
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
[[Kategorija:Kazalo vsebine]]

Trenutna redakcija s časom 19:23, 27. avgust 2023

Permisivna licenca (ang. Permissive sofware license) je ena od dveh vrst odprtokodnih licenc, ki se nanašajo na računalniške programe in njihove dele.

Kot vse odprtokodne licence, tudi permisivna daje vsakemu vse pravice glede namena uporabe, dostopa do izvorne kode, spreminjanja programa in deljenja z drugimi. Ključna lastnost permisivne licence je, da uporabniku, ki je na primer program preoblikoval in ga deli dalje, ne postavlja omejitve, pod kakšno licenco ta preoblikovan program lahko deli dalje.
Glavni cilj permisivnih licenc je torej, da se programi čim širše uporabljajo. To pomeni tudi, da lahko preoblikovan program ali njegovo kodo deli dalje pod zaprto licenco. V takem primeru originalni program ostaja odprtokoden, ta različica pa ne. Permisivna licenca poudarja torej svobodo programerja, ki je prosto dostopal do kode, da z njo lahko počne karkoli, vključno s tem, da jo v svoji različici zapre.

Primeri permisivnih licenc:

  • MIT licenca
  • BSD licenca, na primer BSD-2-Clause in BSD-3-Clause
  • Apache licenca, na primer Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.


Glej tudi:

Viri:


Vzpostavljeno iz »http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Permisivna_licenca&oldid=1369«