Zaprtokodni programi: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
m (zaščitila »Zaprtokodni programi«: šele pišemo ([urejanje=dovoli samo administratorjem] (trajno) [prestavljanje=dovoli samo administratorjem] (trajno)) [kaskadno])
m (odstranitev zaščite strani »Zaprtokodni programi«)
 
(4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 1: Vrstica 1:
Zaprtokodna programska oprema (ang. Closed source software) je programska oprema, pri kateri izvorna koda ni prosto dostopna. Je zaščitena z avtorskimi praicami ter patenti; spreminjajo, izboljšujejo in prilagajajo pa jo lahko praviloma samo razvijalci lastniki kode. Lastnik te opreme je ponavadi podjetje oz. korporacija, uporaba programa pa je zelo omejena. Pogosto je plačljiva. Ko kupimo zaprtokodni program, pravzaprav ne kupimo programa, ampak le dovoljenje za njegovo omejeno uporabo.
'''Zaprtokodna programska oprema''' (ang. Closed source software) je programska oprema, pri kateri izvorna koda ni prosto dostopna. Je zaščitena z avtorskimi pravicami ter patenti; spreminjajo, izboljšujejo in prilagajajo pa jo lahko praviloma samo razvijalci lastniki kode. Lastnik te opreme je ponavadi podjetje oz. korporacija, uporaba programa pa je zelo omejena. Pogosto je plačljiva. Ko kupimo zaprtokodni program, pravzaprav ne kupimo programa, ampak le dovoljenje (licenco) za njegovo točno določeno uporabo.


Med bolj znanimi zaprtokodnimi programi so Microsoft Office, Chrome, Photoshop in Skype.
Med bolj znanimi zaprtokodnimi programi so Microsoft Office, Google Chrome, Photoshop in Skype.<br>


VIRI:
== Glej tudi: ==
* [[Programska oprema]]
* [[Izvorna koda]]
<br>


Anželj, G., Brank, J., Brodnik, A., Bulić, P., Ciglarič, M., Đukič, M., Fürst, L., … Vinkler, J. (2015). Računalništvo in informatika 1: E-učbenik za informatiko v gimnaziji. Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1301/index10.html
== Viri: ==
https://isaaccomputerscience.org/concepts/sys_os_open_closed_source?examBoard=all&stage=all - dostopno dne 10. 9. 2022
* Anželj, G., Brank, J., Brodnik, A., Bulić, P., Ciglarič, M., Đukič, M., Fürst, L., … Vinkler, J. (2015). ''Računalništvo in informatika 1: E-učbenik za informatiko v gimnaziji.'' Koper: Založba Univerze na Primorskem. Pridobljeno 10. 9. 2022: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1301/index10.html
https://www.geeksforgeeks.org/difference-between-open-source-software-and-closed-source-software/ - dostopno dne 10. 9. 2022
* ''Open and closed source software'' Issac computer science. Pridobljeno 10. 9. 2022: https://isaaccomputerscience.org/concepts/sys_os_open_closed_source?examBoard=all&stage=all
https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_programska_oprema - dostopno dne 10. 9. 2022
* ''Difference between Open Source Software and Closed Source Software.'' GeekforGeeks. Pridobljeno 10. 9. 2022: https://www.geeksforgeeks.org/difference-between-open-source-software-and-closed-source-software/
* ''Odprtokodna programska oprema'' Wikipedija. Pridobljeno 10. 9. 2022: https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_programska_oprema
<br>
<br>




VEZANA GESLA in OZNAKE:
Programska oprema
Izvorna koda<br>
<br>
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Vse strani]]
[[Kategorija:Začnimo na začetku]]
[[Kategorija:Računalništvo in informatika]]
[[Kategorija:Kazalo vsebine]]

Trenutna redakcija s časom 20:04, 28. avgust 2023

Zaprtokodna programska oprema (ang. Closed source software) je programska oprema, pri kateri izvorna koda ni prosto dostopna. Je zaščitena z avtorskimi pravicami ter patenti; spreminjajo, izboljšujejo in prilagajajo pa jo lahko praviloma samo razvijalci lastniki kode. Lastnik te opreme je ponavadi podjetje oz. korporacija, uporaba programa pa je zelo omejena. Pogosto je plačljiva. Ko kupimo zaprtokodni program, pravzaprav ne kupimo programa, ampak le dovoljenje (licenco) za njegovo točno določeno uporabo.

Med bolj znanimi zaprtokodnimi programi so Microsoft Office, Google Chrome, Photoshop in Skype.

Glej tudi:


Viri: