Zaprta licenca: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: {{Skrbina}} <br> <br> <br> <br> Prejšnja stran Vrste licenc<br> Naslednja stran Odprte licence <br><br>) |
m (odstranitev zaščite strani »Zaprta licenca«) |
||
| (14 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Zaprta licenca''' (ang. Non-free license) je licenca, ki uporabniku bistveno bolj omejuje način uporabe [[Računalniški program|računalniškega programa]] in njegove [[Računalniška koda|kode]], kot [[Odprtokodna licenca|odprtokodna licenca]].<br> | |||
Uporabnik programa je načeloma nekdo, ki program uporablja za namene, za katere je bil napisan. Zanj je rezerviran izraz "'''končni uporabnik'''". Uporabnik programa je namreč lahko tudi nekdo, ki bi želel '''program prilagoditi''', da bi na primer bolje ustrezal njegovim potrebam.<br> | |||
Določene enostavnejše prilagoditve marsikateri program že omogoča, kot na primer barva in pisava [[Orodna vrstica|orodne vrstice]]. Za večje spremembe pa bi uporabnik, ki ima programerska znanja, prilagoditev lahko izvedel le, '''če ima dostop do programske kode'''. <br> | |||
Pri programih, ki imajo zaprto licenco, takega dostopa [[Računalniški programer|programerji]] praviloma nimajo. | |||
<br> | <br> | ||
<br> | |||
== Glej tudi: == | |||
* [[Licenca]] | |||
* [[Avtorske pravice]] | |||
<br> | <br> | ||
== Viri: == | |||
* ''Software license.'' Wikipedia. Pridobljeno 1. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/Software_license | |||
<br> | <br> | ||
<br> | <br> | ||
[[Kategorija:Vse strani]] | |||
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]] | |||
Trenutna redakcija s časom 20:05, 28. avgust 2023
Zaprta licenca (ang. Non-free license) je licenca, ki uporabniku bistveno bolj omejuje način uporabe računalniškega programa in njegove kode, kot odprtokodna licenca.
Uporabnik programa je načeloma nekdo, ki program uporablja za namene, za katere je bil napisan. Zanj je rezerviran izraz "končni uporabnik". Uporabnik programa je namreč lahko tudi nekdo, ki bi želel program prilagoditi, da bi na primer bolje ustrezal njegovim potrebam.
Določene enostavnejše prilagoditve marsikateri program že omogoča, kot na primer barva in pisava orodne vrstice. Za večje spremembe pa bi uporabnik, ki ima programerska znanja, prilagoditev lahko izvedel le, če ima dostop do programske kode.
Pri programih, ki imajo zaprto licenco, takega dostopa programerji praviloma nimajo.
Glej tudi:
Viri:
- Software license. Wikipedia. Pridobljeno 1. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/Software_license