Odprtokodni programi: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4: Vrstica 4:
Licenca odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem, ki smo jih opisali [[Definicija odprtokodnosti|tukaj]].
Licenca odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem, ki smo jih opisali [[Definicija odprtokodnosti|tukaj]].
<br>
<br>
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.<br>
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.<br>


Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.<br>
Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.<br>

Redakcija: 16:20, 3. september 2023

Matija komentarji v Nextcloudu!

Odprtokodna programska oprema (ang. Open source software) je programska oprema, pri kateri je poenostavljeno rečeno izvorna koda prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme, ni pa edina.
Licenca odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem, ki smo jih opisali tukaj.
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.

Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.

Glej tudi:

Viri:



Vzpostavljeno iz »http://wiki.na-prostem.si/index.php?title=Odprtokodni_programi&oldid=1479«