Odprtokodni programi: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Matija komentarji v Nextcloudu! | Matija komentarji v Nextcloudu! | ||
''' | '''Odprtokodni računalniški program''' (ang. Open source software) je [[Računalniški program|računalniški program]], katerega [[Izvorna koda|izvorna koda]] je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme, ni pa edina.<br> | ||
Licenca odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem | [[Licenca]] odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem. | ||
<br> | <br> | ||
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.<br> | Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.<br> |
Redakcija: 16:26, 3. september 2023
Matija komentarji v Nextcloudu!
Odprtokodni računalniški program (ang. Open source software) je računalniški program, katerega izvorna koda je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme, ni pa edina.
Licenca odprtokodnih programov mora zadostovati 10-im pogojem.
Za njo ne veljajo tako stroge licenčne omejitve glede načina uporabe, kopiranja, spreminjanja kode in distribucije, kot veljajo za večino lastniške programske opreme. To pomeni, da lahko vsak dostopa do kode, si jo ogleda, ureja, spreminja, popravlja, izboljšuje in dograjuje. Licenca mora dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme. Velikokrat je razvijana v javnosti, s prispevki drugih.
Veliko odprtokodnih programov je brezplačnih in na voljo na spletu, namenjenih za uporabo povprečnim uporabnikom in ponujajo odlično alternativo (plačljivi) lastniški programski opremi. Prednost decentraliziranega in odprtega razvoja je, da pogosto ne zastarajo in nudijo dolgoročno podporo. Med bolj znanimi odprtokodnimi projekti so spletni brskalnik Firefox, pisarniški paket OpenOffice.org/Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, Linux operacijski sistem in še mnogi drugi.
Glej tudi:
Viri:
- Odprtokodna programska oprema. Wikipedija. Pridobljeno 19. 8. 2022: https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_programska_oprema
- Kaj je odprtokodna programska oprema? COKS - Center odprte kode Slovenije. Pridobljeno 19. 8. 2022: https://www.coks.si/index.php5/Vse_o_Odprti_kodi
- The Open Source Definition (Annotated). Open source initiative. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://opensource.org/osd-annotated
- What is Free Software? GNU Operating System. Free Software Foundation. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html