Odprtokodni programi: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Preprosto povedano je '''odprtokodni računalniški program''' (ang. Open source software) [[Računalniški program|računalniški program]], katerega [[Izvorna koda|izvorna koda]] je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja in jo uporablja za, katerikoli namen. Le da ohrani njegovo odprtost. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme in poenostavljena razlaga.<br> | Preprosto povedano je '''odprtokodni računalniški program''' (ang. Open source software) [[Računalniški program|računalniški program]], katerega [[Izvorna koda|izvorna koda]] je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja in jo uporablja za, katerikoli namen. Le da ohrani njegovo odprtost. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme in poenostavljena razlaga.<br> | ||
[[Licenca]] odprtokodnih programov | [[Licenca]] odprtokodnih programov praviloma sledi 4 svoboščinam ali 10 pogojem, ki jih predstavljamo [[Definicija odprtokodnih programov|tukaj]].<br> | ||
Odprtokodni program ni enako kot prosto dostopni oziroma brezplačni program. Vendar pa je vrsta odprtokodnih programov tudi prosto oziroma brezplačno dostopnih na spletu, namenjenih za uporabo končnim uporabnikom. Pogovorno se zato odprtokodnost pogosto enači s prosto dostopnostjo. | Odprtokodni program ni enako kot prosto dostopni oziroma brezplačni program. Vendar pa je vrsta odprtokodnih programov tudi prosto oziroma brezplačno dostopnih na spletu, namenjenih za uporabo končnim uporabnikom. Pogovorno se zato odprtokodnost pogosto enači s prosto dostopnostjo. | ||
Med bolj znanimi odprtokodnimi računalniškimi programi so spletni brskalnik Mozilla Firefox, pisarniški paket Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, na Linux-u zasnovani operacijski sistemi in podobno.<br> | Med bolj znanimi odprtokodnimi računalniškimi programi so spletni brskalnik Mozilla Firefox, pisarniški paket Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, na Linux-u zasnovani operacijski sistemi in podobno.<br> | ||
Trenutna redakcija s časom 20:45, 13. september 2023
Preprosto povedano je odprtokodni računalniški program (ang. Open source software) računalniški program, katerega izvorna koda je prosto dostopna. Prosta dostopnost pomeni, da vsakdo lahko dostopa do kode, ki program sestavlja in jo uporablja za, katerikoli namen. Le da ohrani njegovo odprtost. To je ključna lastnost odprtokodne programske opreme in poenostavljena razlaga.
Licenca odprtokodnih programov praviloma sledi 4 svoboščinam ali 10 pogojem, ki jih predstavljamo tukaj.
Odprtokodni program ni enako kot prosto dostopni oziroma brezplačni program. Vendar pa je vrsta odprtokodnih programov tudi prosto oziroma brezplačno dostopnih na spletu, namenjenih za uporabo končnim uporabnikom. Pogovorno se zato odprtokodnost pogosto enači s prosto dostopnostjo.
Med bolj znanimi odprtokodnimi računalniškimi programi so spletni brskalnik Mozilla Firefox, pisarniški paket Libre Office, VLC za predvajanje video vsebine, na Linux-u zasnovani operacijski sistemi in podobno.
V projektu Na-prostem smo oblikovali primerjalnik odprtokodnih in zaprtokodnih programov (povezava v virih).
Glej tudi:
Viri:
- Odprtokodna programska oprema. Wikipedija. Pridobljeno 19. 8. 2022: https://sl.wikipedia.org/wiki/Odprtokodna_programska_oprema
- Kaj je odprtokodna programska oprema? COKS - Center odprte kode Slovenije. Pridobljeno 19. 8. 2022: https://www.coks.si/index.php5/Vse_o_Odprti_kodi
- The Open Source Definition (Annotated). Open source initiative. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://opensource.org/osd-annotated
- What is Free Software? GNU Operating System. Free Software Foundation. Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html
- Primerjalnik. Projekt Na-prostem. Pridobljeno 3. septembra 2023: https://www.na-prostem.si/primerjalnik