Digitalna suverenost

Digitalna suverenost posameznika pomeni, da je zmožen samostojnega odločanja o uporabi digitalnih orodji. Torej o uporabi strojne in programske opreme ter spletnih storitev. Pomeni tudi zmožnost varne uporabe osebnih podatkov v digitalnem okolju.

Da je posameznik lahko digitalno suveren, mora imeti ustrezne informacije, znanje, razvite veščine in kompetence (digitalne veščine in digitalne kompetence) oziroma da je digitalno pismen. In nenazadnje mora biti zmožen učiti se o digitalnem svetu, da bi ga razumel in znal v njem bivati. Digitalno suveren posameznik lahko prispeva k digitalni suverenosti skupin, katerih član je, pa tudi na splošno celotne družbe.Osnova je torej digitalna suverenost posameznika, na katero pa ne vpliva le on sam s svojim zanimanjem, ampak tudi družba s svojimi institucijami. Te morajo posameznika podpreti, da je digitalno vključen, informacijsko varen in digitalno pismen. Da lahko uporablja digitalna orodja, da je v digitalnem prostoru zagotovljena vsaj osnovna raven varnosti in da ima možnost se podučiti, kadar se sooči z izzivi.Večina posameznikov se z digitalnim svetom sreča v vlogi končnega uporabnika in potrošnika tistih digitalnih orodji, ki so najlažja za uporabo, predvsem pa teh, do katerih najlažje dostopa. A niso vsa digitalna orodja enaka. Večinoma so v uporabi orodja, pri katerih ne moremo izvajati prilagoditev, ki bi ustrezala nam in naši osebni situaciji, četudi imamo znanje, da bi tako prilagoditev lahko izvedli. Podobno je na področju varovanja podatkov in zasebnosti, kjer je na delu vrsta neustreznih in ne-varnih pristopov.

Zato je pomembno poznati orodja in načine njihove uporabe, ki digitalno suverenost namensko podpirajo, kot so preverjena odprtokodna (prosta) programska oprema, odprti formati in standardi ter orodja za šifriranje informacij. Dostopnost in prilagodljivost odprtokodne (proste) programske opreme omogoča posameznikom in družbi, da si na samostojen in neodvisen način ter v skladu z lastnimi potrebami, zagotovijo avtonomno in varno digitalno preobrazbo. Tehnološki aktivisti in civilna družba kot pogoj digitalne suverenosti potrošnikov in državljanov izpostavljajo tudi zmožnostjo razumevanja in zaščite pred digitalnim (platformnim) kapitalizmom in državnim digitalnim nadzorom. Prvi omejuje že pridobljene pravice potrošnikov, drugi pa razvija poskuse nadzora državljanov, ki so v sporu z že uveljavljenimi človekovimi pravicami.

VIRI:

• Erste Lesung (2020). "German EU Council Presidency Digital Sovereignty" (pdf). Dostopno v angleščini prek https://erstelesung.de/wp-content/uploads/2020/10/20-10-14_Germany_EU_Digital-Sovereignty.pdf.
• Pohle, Julia; Thiel, Thorsten (2020). "Digital sovereignty". Internet Policy Review, ISSN 2197-6775, Alexander von Humboldt Institute for Internet and Society, Berlin, Vol. 9, Iss. 4, pp. 1-19. Dostopno v angleščini prek https://doi.org/10.14763/2020.4.1532.
• Evropska komisija (2020). "Open source software strategy 2020-2023" (pdf). Dostopno v angleščini prek https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/en_ec_open_source_strategy_2020-2023.pdf.
  

VEZANA GESLA in OZNAKE: digitalna zasebnostspletna identitetadigitalne pravicepravična digitalizacija