Copyleft licenca: Razlika med redakcijama
Pojdi na navigacijo
Pojdi na iskanje
(Nova stran z vsebino: Copyleft licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.<br> Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico: * da program uporablja za kakršenkoli namen; * da preuči izvorno kodo, kako program deluje; * spremeni program po svojih željah; * in da deli z drugimi original ali svojo izvedenko.<br><br> Glavna razlikovalna lastnost je, da copyleft licence zahtevajo od prejemnika oz. uporabnika, da, v kolikor program, ki ga je dobil pod copyleft licenco...) |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Copyleft licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.<br> | Copyleft licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.<br><br> | ||
Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico: | Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico: | ||
| Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
Glavna razlikovalna lastnost je, da copyleft licence zahtevajo od prejemnika oz. uporabnika, da, v kolikor program, ki ga je dobil pod copyleft licenco širi naprej (v originalni ali modificirani obliki), ga mora deliti z drugimi pod istimi pogoji (tj. isto licenco), kot ga je dobil sam.<br> | Glavna razlikovalna lastnost je, da copyleft licence zahtevajo od prejemnika oz. uporabnika, da, v kolikor program, ki ga je dobil pod copyleft licenco širi naprej (v originalni ali modificirani obliki), ga mora deliti z drugimi pod istimi pogoji (tj. isto licenco), kot ga je dobil sam.<br> | ||
Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo modificiramo v lasten program, moramo ta naš program tudi objaviti pod GPL-3.0 licenco.<br><br> | Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo modificiramo v lasten program, moramo ta naš program tudi objaviti pod GPL-3.0 licenco.<br><br> | ||
Glavni cilj copyleft je torej zagotovitev, da program za vedno ostane prost in se prepreči, da bi nekdo tretji »ukradel« kodo (ki so jo ustvarili in dali na voljo splošni javnosti drugi) ter jo zaprl – poudarja torej prostost kode.<br> | Glavni cilj copyleft je torej zagotovitev, da program za vedno ostane prost in se prepreči, da bi nekdo tretji »ukradel« kodo (ki so jo ustvarili in dali na voljo splošni javnosti drugi) ter jo zaprl – poudarja torej prostost kode.<br> | ||
Primeri copyleft licenc: | Primeri copyleft licenc: | ||
* GPL-2.0 – (GNU) General Public License | * GPL-2.0 – (GNU) General Public License | ||
| Vrstica 19: | Vrstica 16: | ||
* MPL-2.0 – Mozilla Public License – copyleft omejen na datoteke, v katerih je MPL licenca omenjena | * MPL-2.0 – Mozilla Public License – copyleft omejen na datoteke, v katerih je MPL licenca omenjena | ||
* AGPL-3.0 – (GNU) Affero General Public License – copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS) | * AGPL-3.0 – (GNU) Affero General Public License – copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS) | ||
* EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS) | * EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)<br> | ||
<br> | |||
VIRI: | VIRI: | ||
https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss – dostopno 2. 2. 2023 | https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss – dostopno 2. 2. 2023<br> | ||
VEZANA GESLA in OZNAKE: | VEZANA GESLA in OZNAKE: | ||
odprtokodni programi | odprtokodni programi | ||
licenca | licenca | ||
permisivne licence | permisivne licence<br><br> | ||
[[Kategorija:Vse strani]] | |||
[[Kategorija:Prosto programje in storitve]] | |||
[[Kategorija:Kazalo vsebine]] | |||
Redakcija: 21:34, 14. marec 2023
Copyleft licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.
Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico:
- da program uporablja za kakršenkoli namen;
- da preuči izvorno kodo, kako program deluje;
- spremeni program po svojih željah;
- in da deli z drugimi original ali svojo izvedenko.
Glavna razlikovalna lastnost je, da copyleft licence zahtevajo od prejemnika oz. uporabnika, da, v kolikor program, ki ga je dobil pod copyleft licenco širi naprej (v originalni ali modificirani obliki), ga mora deliti z drugimi pod istimi pogoji (tj. isto licenco), kot ga je dobil sam.
Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo modificiramo v lasten program, moramo ta naš program tudi objaviti pod GPL-3.0 licenco.
Glavni cilj copyleft je torej zagotovitev, da program za vedno ostane prost in se prepreči, da bi nekdo tretji »ukradel« kodo (ki so jo ustvarili in dali na voljo splošni javnosti drugi) ter jo zaprl – poudarja torej prostost kode.
Primeri copyleft licenc:
- GPL-2.0 – (GNU) General Public License
- LGPL-2.1 – (GNU) Limited General Public License – copyleft omejen na knjižnico, ki je pod LGPL licenco; program, ki vključuje to knjižnico pa je pod določenimi pogoji, lahko pod katerokoli drugo licenco
- MPL-2.0 – Mozilla Public License – copyleft omejen na datoteke, v katerih je MPL licenca omenjena
- AGPL-3.0 – (GNU) Affero General Public License – copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
- EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
VIRI:
https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss – dostopno 2. 2. 2023
VEZANA GESLA in OZNAKE:
odprtokodni programi
licenca
permisivne licence