Copyleft licenca

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Copyleft licenca (ang. Copyleft license, v slo. tudi Svobodna avtorska pravica) je ena od dveh vrst odprtokodnih licenc, ki se nanašajo na računalniške programe in njihove dele.
Kot vse odprtokodne licence tudi ta daje vsakemu pravice glede namena uporabe, dostopa do izvorne kode, spreminjanja računalniškega programa in deljenja z drugimi. Ključna lastnost copyleft licence je, da zahteva od uporabnika, ki je na primer program preoblikoval in ga delil dalje, da ga deli pod istimi pogoji, kot ga je prejel.
To pomeni, da lahko svoji različici računalniškega programa lahko dodeli le tako licenco, kot ga je imel originalni program. Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo uporabimo v lastnem programu, moramo ta naš program prav tako objaviti pod GPL-3.0 licenco.
Glavni cilj copyleft licenc je torej zagotovitev, da program oziroma njegova koda, ki je bila dana prosto v uporabo, tudi v primeru spreminjanja za vedno ostane prosto dostopna. S tem se prepreči, da bi nekdo kodo, ki je bila ustvarjena z namenom, da se jo prosto uporablja, zaprl. Poudarja torej prostost kode oziroma ohranja odprtokodnost vseh različic originalnega programa.
Primeri copyleft licenc:

  • GPL-2.0 – (GNU) General Public License
  • LGPL-2.1 – (GNU) Limited General Public License – copyleft omejen na knjižnico, ki je pod LGPL licenco; program, ki vključuje to knjižnico pa je pod določenimi pogoji, lahko pod katerokoli drugo licenco
  • MPL-2.0 – Mozilla Public License – copyleft omejen na datoteke, v katerih je MPL licenca omenjena
  • AGPL-3.0 – (GNU) Affero General Public License – copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
  • EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)


Glej tudi:

Viri: