Copyleft licenca: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 06:12, 6. september 2023

Copyleft licenca (ang. Copyleft license, v slo. tudi Svobodna avtorska pravica) je ena od dveh vrst odprtokodnih licenc, ki se nanašajo na računalniške programe in njihove dele.
Kot vse odprtokodne licence tudi ta daje vsakemu pravice glede namena uporabe, dostopa do izvorne kode, spreminjanja računalniškega programa in deljenja z drugimi. Ključna lastnost copyleft licence je, da zahteva od uporabnika, ki je na primer program preoblikoval in ga delil dalje, da ga deli pod istimi pogoji, kot ga je prejel.
To pomeni, da lahko svoji različici računalniškega programa lahko dodeli le tako licenco, kot ga je imel originalni program. Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo uporabimo v lastnem programu, moramo ta naš program prav tako objaviti pod GPL-3.0 licenco.
Glavni cilj copyleft licenc je torej zagotovitev, da program oziroma njegova koda, ki je bila dana prosto v uporabo, tudi v primeru spreminjanja za vedno ostane prosto dostopna. S tem se prepreči, da bi nekdo kodo, ki je bila ustvarjena z namenom, da se jo prosto uporablja, zaprl. Poudarja torej prostost kode oziroma ohranja odprtokodnost vseh različic originalnega programa.
Primeri copyleft licenc:

GPL-2.0 – (GNU) General Public License
LGPL-2.1 – (GNU) Limited General Public License – copyleft omejen na knjižnico, ki je pod LGPL licenco; program, ki vključuje to knjižnico pa je pod določenimi pogoji, lahko pod katerokoli drugo licenco
MPL-2.0 – Mozilla Public License – copyleft omejen na datoteke, v katerih je MPL licenca omenjena
AGPL-3.0 – (GNU) Affero General Public License – copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)

Glej tudi:

Viri:

Matija Šuklje (13. 9. 2023). Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS? Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss
Copyleft license. Wikipedia. Pridobljeno 25. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/Copyleft
Svobodna avtorska pravica. Wikipedija. Pridobljeno 25. 3. 2023: https://sl.wikipedia.org/wiki/Svobodna_avtorska_pravica

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-Copyleft licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.<br><br>
+'''Copyleft licenca''' (ang. Copyleft license, v slo. tudi Svobodna avtorska pravica) je ena od dveh vrst [[Odprtokodna licenca|odprtokodnih licenc]], ki se nanašajo na [[Računalniški program|računalniške programe]] in njihove dele.<br>
+Kot vse odprtokodne [[Licenca|licence]] tudi ta daje vsakemu pravice glede namena uporabe, dostopa do [[Izvorna koda|izvorne kode]], spreminjanja računalniškega programa in deljenja z drugimi. Ključna lastnost copyleft licence je, da zahteva od uporabnika, ki je na primer program preoblikoval in ga delil dalje, '''da ga deli pod istimi pogoji, kot ga je prejel'''. <br>
-Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico:
+To pomeni, da lahko svoji različici računalniškega programa lahko dodeli le tako licenco, kot ga je imel originalni program. Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo uporabimo v lastnem programu, moramo ta naš program prav tako objaviti pod GPL-3.0 licenco.<br>
-* da program uporablja za kakršenkoli namen;
+Glavni cilj copyleft licenc je torej zagotovitev, da program oziroma njegova koda, ki je bila dana prosto v uporabo, tudi v primeru spreminjanja '''za vedno ostane prosto dostopna'''. S tem se prepreči, da bi nekdo kodo, ki je bila ustvarjena z namenom, da se jo prosto uporablja, zaprl. Poudarja torej prostost kode oziroma '''ohranja odprtokodnost vseh različic originalnega programa'''.<br>
-* da preuči izvorno kodo, kako program deluje;
-* spremeni program po svojih željah;
-* in da deli z drugimi original ali svojo izvedenko.<br><br>
-Glavna razlikovalna lastnost je, da copyleft licence zahtevajo od prejemnika oz. uporabnika, da, v kolikor program, ki ga je dobil pod copyleft licenco širi naprej (v originalni ali modificirani obliki), ga mora deliti z drugimi pod istimi pogoji (tj. isto licenco), kot ga je dobil sam.<br>
-Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo modificiramo v lasten program, moramo ta naš program tudi objaviti pod GPL-3.0 licenco.<br><br>
-Glavni cilj copyleft je torej zagotovitev, da program za vedno ostane prost in se prepreči, da bi nekdo tretji »ukradel« kodo (ki so jo ustvarili in dali na voljo splošni javnosti drugi) ter jo zaprl – poudarja torej prostost kode.<br>
 Primeri copyleft licenc:
 * GPL-2.0 – (GNU) General Public License
@@ Vrstica 16: / Vrstica 8: @@
 * MPL-2.0 – Mozilla Public License – copyleft omejen na datoteke, v katerih je MPL licenca omenjena
 * AGPL-3.0 – (GNU) Affero General Public License – copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
-* EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)<br>
+* EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
 <br>
+== Glej tudi: ==
+* [[Permisivna licenca]]
+* [[Avtorske pravice]]
-Prejšnja stran [[Permisivna licenca]]<br>
+== Viri: ==
-Naslednja stran ni določena <br><br>
-VIRI:
 * Matija Šuklje (13. 9. 2023). ''Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS?'' Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss
+* ''Copyleft license.'' Wikipedia. Pridobljeno 25. 3. 2023: https://en.wikipedia.org/wiki/Copyleft
+* Svobodna avtorska pravica. Wikipedija. Pridobljeno 25. 3. 2023: https://sl.wikipedia.org/wiki/Svobodna_avtorska_pravica
 <br><br>
 [[Kategorija:Vse strani]]
 [[Kategorija:Prosto programje in storitve]]
-[[Kategorija:Kazalo vsebine]]

Copyleft licenca: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 06:12, 6. september 2023

Glej tudi:

Viri:

Navigacijski meni

Iskanje