Odprtokodna licenca: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5: Vrstica 5:
* da z drugimi '''deli''' originalni program,
* da z drugimi '''deli''' originalni program,
* da z drugimi '''deli svojo izvedenko''' torej program, ki ga je oblikoval na podlagi originalnega programa.<br>
* da z drugimi '''deli svojo izvedenko''' torej program, ki ga je oblikoval na podlagi originalnega programa.<br>
Odprtokodne licence delimo na '''[[Copyleft licenca|copyleft licence]]''' in '''[[Permisivna licenca|permisivne licence]]'''. Obstaja tudi t. i. javna domena (ang. Public domaine), ki pravzaprav izključuje licenciranje.
Odprtokodne licence delimo na '''[[Copyleft licenca|copyleft licence]]''' in '''[[Permisivna licenca|permisivne licence]]'''.  
Vse zgoraj omenjene pravice lahko koristimo tudi, če je računalniški program v javni domeni. Kakšna pa je razlika bo razvidno iz opisa omenjenih dveh vrst licenc.
<br>
<br>
<br>
<br>

Redakcija: 10:06, 25. marec 2023

Odprtokodna licenca (ang. Free and open license) v računalniškem svetu se nanaša na pogoje uporabe računalniškega programa in njegove kode. Taka licenca dajejo vsakemu pravico,

  • da program uporablja za kakršenkoli namen,
  • da preuči izvorno kodo in tako izve, kako program deluje,
  • spremeni program po svojih željah,
  • da z drugimi deli originalni program,
  • da z drugimi deli svojo izvedenko torej program, ki ga je oblikoval na podlagi originalnega programa.

Odprtokodne licence delimo na copyleft licence in permisivne licence. Vse zgoraj omenjene pravice lahko koristimo tudi, če je računalniški program v javni domeni. Kakšna pa je razlika bo razvidno iz opisa omenjenih dveh vrst licenc.

Prejšnja stran EULA
Naslednja stran Copyleft licenca

VIRI: