Permisivna licenca: Razlika med redakcijama

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 19: Vrstica 19:
* Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.<br>
* Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.<br>
<br>
<br>
Prejšnja stran [[Copyleft licenca]]<br>
Naslednja stran ni določena <br><br>
VIRI:  
VIRI:  
* Matija Šuklje (13. 9. 2022). ''Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS?'' Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss<br>
* Matija Šuklje (13. 9. 2022). ''Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS?'' Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss<br>

Redakcija: 10:14, 25. marec 2023

T.i. Permisivne licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.

Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico:

  • da program uporablja za kakršenkoli namen;
  • da preuči izvorno kodo, kako program deluje;
  • spremeni program po svojih željah;
  • in da deli z drugimi original ali svojo izvedenko.


Glavna razlikovalna lastnost je, da permisivne licence prejemniku licence ne nalagajo nobenih dodatnih pogojev (razen tipično tega, da mora navesti avtorja ter licenco).

Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod MIT licenco in jo modificiramo v lasten program, lahko ta naš program objavimo pod katerokoli licenco si želimo.

Glavni cilj permisivnih licenc je torej, da se programi čim bolj široko uporabljajo, tudi če bi to pomenilo, da program konča kot del zaprto-kodne rešitve – poudarja torej svobodo razvijalca, ki je (prvi) dobil kodo, da z njo lahko počne karkoli, vključno s tem, da jo zapre.

Primeri copyleft licenc:

  • MIT
  • BSD-2-Clause, BSD-3-Clause
  • Apache-2.0 – premisivna licenca, ki se izrecno ukvarja tudi s patentno problematiko.


Prejšnja stran Copyleft licenca
Naslednja stran ni določena

VIRI: