Copyleft licenca

Copyleft licence so ena dveh glavnih kategorij odprtokodnih licenc.

Kot vse odprtokodne licence, dajejo vsakemu pravico:

• da program uporablja za kakršenkoli namen;
• da preuči izvorno kodo, kako program deluje;
• spremeni program po svojih željah;
• in da deli z drugimi original ali svojo izvedenko.
  
  

Glavna razlikovalna lastnost je, da copyleft licence zahtevajo od prejemnika oz. uporabnika, da, v kolikor program, ki ga je dobil pod copyleft licenco širi naprej (v originalni ali modificirani obliki), ga mora deliti z drugimi pod istimi pogoji (tj. isto licenco), kot ga je dobil sam.
Na primer, če uporabimo programsko kodo, ki smo jo dobili pod GPL-3.0 licenco in jo modificiramo v lasten program, moramo ta naš program tudi objaviti pod GPL-3.0 licenco.

Glavni cilj copyleft je torej zagotovitev, da program za vedno ostane prost in se prepreči, da bi nekdo tretji »ukradel« kodo (ki so jo ustvarili in dali na voljo splošni javnosti drugi) ter jo zaprl – poudarja torej prostost kode.
Primeri copyleft licenc:

• GPL-2.0 – (GNU) General Public License
• LGPL-2.1 – (GNU) Limited General Public License – copyleft omejen na knjižnico, ki je pod LGPL licenco; program, ki vključuje to knjižnico pa je pod določenimi pogoji, lahko pod katerokoli drugo licenco
• MPL-2.0 – Mozilla Public License – copyleft omejen na datoteke, v katerih je MPL licenca omenjena
• AGPL-3.0 – (GNU) Affero General Public License – copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
• EUPL-1.2 – European Union Public License – uradna odprtokodna licenca v EU; copyleft velja tudi, če se program uporablja prek interneta (SaaS)
  

Prejšnja stran Permisivna licenca
Naslednja stran ni določena

VIRI:

• Matija Šuklje (13. 9. 2023). Kaj je prosto programje/odprta koda/FOSS? Pridobljeno 2. 2. 2023: https://www.na-prostem.si/clanek/kaj-je-prosto-programje-odprta-koda-foss