Na prostem:Navodila za pisce spletne knjige

Iz Na prostem
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Nastanek spletne knjige

Spletna knjiga Preprosto o računalništvu je nastala z namenom na enostaven način razložiti pojme digitalnega sveta.

Ciljne skupine projekta so bile nevladne organizacije ter med njihovimi uporabniki tudi posamezniki z invalidnostmi in socialno ranljivi. V projektu smo razvili in izvedli vrsto krajših usposabljanj - za namen spodbujanja uporabe odprtokodnih programskih rešitev. Nevladnim organizacijam nudimo tehnično podporo pri uporabi programske opreme. Priskrbimo tudi obnovljeno rabljeno računalniško opremo vsem trem ciljnim skupinam. Vzpostavili smo forum, da bi podprli razvoj skupnosti ter spodbudili posameznike, ki imate znanja in izkušnje za sodelovanje pri nudenju podpore nevladnim organizacijam v bodoče.
Spletna knjiga je nastala v tem kontekstu.

Namen spletne knjige

Da bi lahko širili uporabo odprtokodnih programov, je smiselno nasloviti pomanjkanje informacij, znanj in veščin, potrebnih za to, da se posameznik ali neka organizacija sploh odloči za uporabo odprtokodnih rešitev in pri njej lahko vztraja. V ta namen ima forum prostor tudi za pomoč uporabnikom. V spletni knjigi pa zbiramo opise pojmov, na katere se pri nudenju pomoči lahko navezujemo.

Spletna knjiga Preprosto o računalništvu je tako namenjena posameznikom, ki jim računalniški svet ni domač.

Vsebina spletne knjige

Posamezne strani v spletni knjigi oziroma posamezne spletne podstrani te wiki so namenjene opisu posameznega pojma, besedne zveze, strokovnega pojma ali izraza, gesla. Včasih posameznemu zapisu pravimo tudi članek. Posamezne strani so vključene v najmanj 4 kategorije (Računalništvo in informatika, Prosto programje in storitve, Digitalna dostopnost in vključenost in Digitalna družba).

Ključen vsebinski vidik spletne knjige je, da vsebuje poljudne opise pojmov. Soustvarjalce tako naprošamo, da pišete kratke opise v preprostem jeziku. Strokovno natančne zapise vključite v Wikipedijo, za zahtevnejše bralce spletne knjige pa pri opisih dodate povezave na zunanje vire.

Struktura vsebinskih strani

Naslov strani je pojem, ki bo na strani opisan. Na primer pojem Datoteka ima svojo stran, ki se jo najde na naslovu https://wiki.na-prostem.si/Datoteka).
Za lažje branje, pojem, ki ga opisujemo ob prvi navedbi zapišemo krepko. Ob njem praviloma v oklepaju zapišemo angleški termin. Na primer: Datoteka (ang. File) je ... Ali obratno, če uvajamo pojem, ki se ga uporablja v angleški različici, dodamo slovenski prevod, če obstaja ali vsaj pojasnilo pomena.
Druge pojme, ki jih pri zapisu opisa naslovnega pojma uporabimo, s povezavo povežemo na stran tega pojma. Tako povezavo uporabimo le pri prvi uporabi tega pojma. Npr.: Poznamo več vrst datotek, ki jih ločimo glede na njihovo končnico (vključena je povezava). Končnica (povezava ni vključena) je kratek tekst, pogosto sestavljen iz treh črk, ki se nahaja v imenu datoteke in stoji za piko.
Če želimo bralca napotiti na strani, ki jih v besedilo nismo mogli vključiti s povezavo, ustvarimo naslov Glej tudi. Pod naslov nanizamo pojme in povezave na njihove strani.
Vedno navedemo vire, ki smo jih uporabili pri pisanju besedila na tej strani. Osrednji vir je seveda Wikipedijo v slovenskem in angleškem jeziku.
Čisto na dnu strani dodamo povezavo na kategorije, v katere posamezna spletna stran sodi.
Glej vzorčna stran s pojasnili.

Dolžina besedila na eni strani

Opis gesla naj bo kratek. Raje oblikujemo več krajših zapisov (več strani), kot pa enega daljšega. Vodilo naj bo, da se povezavi na prejšnjo in naslednjo stran vidi, ne da bi se bilo treba premikati po 17-inčnem ekranu navzdol. "Skrolanju" se sicer ne bomo mogli izognit v primeru branja na telefonu.
V posameznem opisu se osredotočamo le na to geslo samo. Kakor hitro se nam v opis zapiše nek drug strokovni pojem, razmislimo o tem, da bi ga predstavili na ločeni, svoji strani (npr. Vrste datotek, Končnice datotek, Format datoteke). V opisu besedila praviloma torej ni potrebe po oblikovanju wiki poglavji znotraj posamezne strani. Po drugi strani pa namen te spletne knjige ni sestaviti knjige definicij, slovarja ali leksikona, pri katerih velja, da zapis vsebuje "gol" opis pojma. Poljudni zapisi so praviloma daljši kot definicije, saj lahko vsebujejo na primer pojasnila v preprostem jeziku.

Oblikovanje besedila

Oblikovanje besedila se nanaša na jedro opisa pojma, se pravi na osrednji tekst.
Besedilo oblikujemo v smiselne odstavke. Besedilo je lažje berljivo, če je razgibano z odstavki.
Povezave, ki jih vključujemo v besedilo, se navezujejo izključno na druge strani te wiki. V besedilo ne dodajamo povezav na zunanje vire, ti imajo svoje mesto v seznamu virov.
Uporabimo lahko poudarjeno besedilo (krepko ali bold), poševno besedilo (italic). Spreminjanje velikost besedila (velikost črk) praviloma ne uporabljamo.
V besedilu lahko uporabite tudi naštevanje in številčenje. Torej, če nas ima, da bi na strani oblikovali wiki poglavja, smo praviloma zastavili predolgo besedilo. Tako besedilo raje vključite v Wikipedijo samo.

Poljudnost besedila

Zapisati poljudno besedilo pomeni, da v zapisu uporabljamo kolikor mogoče splošno razumljene pojme, besede in besedne zveze. Pomeni tudi, da je besedilo pisano v sproščenem besedilnem slogu ali stilu.
Besedila v tej spletni knjigi torej ne sodijo med strokovna besedila, čeprav opisujejo strokovne pojme. Tudi ne moremo reči, da so poljudnoznanstvena, saj je za slednja značilno, da obdelajo neko temo za bralce, ki jih področje sicer zanima in so vsaj nekoliko že domači s tematiko. Tudi definicije ali slovarski in leksikološki zapisi so bolj strokovni kot poljudni zapisi.
Pri vsakem zapisu v spletni knjigi opravimo razmislek o tem, kako razumljivo je osebam, ki jih področje računalništva, informatike, digitalizacije ipd. niti ne zanima in potrebujejo le preprosto razlago, kaj nekaj pomeni. Nagovarjamo jih kot končne uporabnike, ki potrebujejo informacije o uporabniškem vidiku in ne nujno o tem, kaj je nekaj v strogem pomenu besede strokovno pravilno. Torej uporabnike, ki naj jih besedilo zadovolji s preprosto razlago. Večja bo razumljivost posameznih zapisov, večja bo verjetnost, da bo bralec nadaljeval z branjem oziroma se vračal k branju. Vsaka beseda, ki bralcu ni razumljiva in mu ne ponudimo razlage (s povezavo na stran, ki to besedo opisuje), ga odvrne od nadaljnjega branja, posebej, če za branje ni posebej motiviran.
Pri tovrstnih besedilih je seveda poseben izziv zapisati tako, da bo zapis in sporočilo tudi pravilno. Torej, da ne bo vseboval napak in neresnic, a na ravni poljudnega in ne strokovnega zapisa. Nek stavek je lahko strogo vzeto strokovno napačen, a za razumevanje s strani uporabnika dovolj pravilen. Naša ciljna skupina niso bodoči strokovnjaki. Pomagamo si lahko s primerjavami in z besednimi zvezami "lahko bi rekli", "v osnovi to pomeni", "poenostavljeno rečeno" ipd.
Smiselna je tudi uporaba preprostih primerov. Pri čemer izhajamo iz osnovnih opravil, ki jih povprečni uporabnik običajno izvaja (uporaba spleta, shranjevanje fotografij, pisanje besedil ipd.).
V pomoč je lahko tudi Wikipedija v preprosti angleščini https://simple.wikipedia.org/wiki/Main_Page

Primer poljudnosti besedila

Besedilo kopirano iz slovenske Wikipedije:
Datotéka (angleško file) je skupina podatkov v operacijskem sistemu, ki predstavlja zaključeno celoto. Običajno se nahaja na trdem/optičnem disku ali na magnetnem traku. Datoteka ima sebi lastno ime, lastnika, atribute. Glede na vsebino je programska ali podatkovna datoteka. Ena od skupin podatkovnih datotek so besedilne datoteke, v njih so shranjena besedila, praviloma z ukaznimi znaki za urejeni izpis. Vse datoteke so shranjene v dvojiški obliki. Datoteke so v operacijskem sistemu organizirane v mape (tudi direktorije).

Primer zapisa za spletno knjigo:
Datoteka (ang. File) je skupek podatkov ali informacij, ki smo ga s pomočjo nekega programa shranili za kasnejšo uporabo. Datoteke so lahko programske ali podatkovne. Programske datoteke oblikujejo programerji pri oblikovanju programa. Podatkovne datoteke pa ustvarjamo uporabniki programov. Datoteka ima svoje ime in končnico. Končnica datoteke je odvisna od programa, v katerem smo datoteko ustvarili. Ime datoteke pa oseba, ki datoteko ustvarja, pri tem sama določi. Ko datoteko ustvarimo, jo vedno tudi shranimo na točno določeno mesto oziroma mapo. Shranjeno datoteko vedno lahko odpremo s programom, v katerem je bila ustvarjena. Nekatere datoteke lahko odpremo tudi z drugimi programi.
Primer ustvarjanja besedilne datoteke:
Na spletu ste našli recept, ki ga želite shraniti na svoj računalnik za kasnejšo uporabo. Na računalniku odprete program za urejanje besedil, kot je na primer Libreoffice Writer. Odpre se vam nova datoteka, ki ji pravimo besedilna datoteka. Besedilo na spletni strani kopiramo in ga prilepimo v odprto datoteko. Izberemo funkcijo "Shrani kot", vpišemo želeno ime datoteke in izberemo mapo, v katero bomo datoteko shranili. V programu Libreoffice Writer lahko tudi izberemo vrsto datoteke oziroma njeno končnico, saj imamo na izbiro več možnosti. Priporočamo uporabo končnice ".odt". To je končnica, ki omogoča, da bo vašo datoteko lahko odprl vsak program, ki je namenjen urejanju besedil.
Primer je bil ustvarjen za namen prikaza zapisa poljudnega besedila in ni uporabljen ;).

Slike

Vzorčna stran s pojasnili

https://wiki.na-prostem.si/wiki/Na_prostem:Vzor%C4%8Dna_stran_s_pojasnili
Pojasnila, kako uporabljati vzorčno stran.

Vzorčna stran

Neposredno na vzorčno stran: https://wiki.na-prostem.si/wiki/Na_prostem:Vzor%C4%8Dna_stran