Umetna inteligenca

Umetna inteligenca, s kratico UI, (ang. Artificial Inteligence - AI) je pogosto opisana kot »tehnika, ki omogoča, da računalniški sistemi posnemajo katero koli vrsto inteligence«. Poenostavljeno to pomeni, da je stroj sposoben reševati določene probleme.
Kljub številnim futurističnim idejam o zmožnosti umetne inteligence, lahko danes sistemi UI rešujejo le zelo dobro opredeljene probleme, čemur pravimo ozka umetna inteligenca.
V primerjavi z njo se splošna umetna inteligenca nanaša na sisteme, ki lahko izvajajo katero koli inteligentno nalogo, ki bi jo lahko opravil človek. Splošna umetna inteligenca je le teoretični koncept in bolj vsebina znanstvene fantastike kot resničnost.

Vsakdanja področja uporabe umetne inteligence vključujejo prepoznavanje govora s strani aplikacij (npr. prepoznava govorca, zapis govora), osebne prilagoditve prikazovanja vsebin v spletnih storitvah (npr. ...), filtriranje elektronskih sporočil, selekcijo prejetih prijav za odprta delovna mesta in klinične diagnoze v medicini.
Področij uporabe umetne inteligence je seveda veliko več. Nekatere uporabe imajo zelo pozitiven vpliv na posameznike in družbo kot celoto ter prinašajo velike priložnosti. V drugih primerih uporabe pa se kaže, da umetna inteligenca diskriminira in prikrajša nekatere skupine ljudi.

Napredek na področju rabe umetne inteligence je predvsem posledica dostopnosti velikih količin podatkov. Z družbenega vidika predstavlja veliko nevarnost nekritičen odnos do podatkov, ki se uporabljajo kot podlaga za razvoj sistemov umetne inteligence. To lahko privede do pristranskih napovedi v škodo tistih družbenih skupin, ki so na primer manj zastopane v naboru podatkov.

Uporaba rešitev umetne inteligence je zato primerna samo v določenih družbenih situacijah. Hkrati pa izzivi umetne inteligence opozarjajo na potrebo po njenem upravljanju in regulaciji.

Viri:

• Povzeto po »Kaj je umetna inteligenca in zakaj je pomembna?« (prevod informativnega gradiva za udeležence/ke globalnega občanskega dialoga Mi, internet. Gradivo je v slovenski jezik prevedel mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo).