Uporabniška programska oprema

PREDOLGO

Za delovanje računalnika poleg strojne opreme skrbi programska oprema. Pri uporabi računalnika se najprej srečamo s sistemskim programom operacijskim sistemom, ki se nam pokaže takoj, ko računalnik odpremo. Že operacijski sistem nam lahko nudi nekatere informacije (npr. ura, vreme). Ko pa želimo v računalniku nekaj določenega opraviti, potrebujemo uporabniško programsko opremo oziroma uporabniški program. To je nadpomenka, s katero opisujemo skupek posameznih programov, ki so namenjeni specifičnim nalogam. V vsakodnevni rabi najpogosteje uporabljamo izraz program za uporabniški program, ki je nameščen na posameznem računalniku, v primeru programov v mobilnih napravah (npr. pametnih telefonih) ali programov, ki so na voljo na internetu pa pogosteje uporabljamo izraz aplikacija. V vsakem primeru pa gre za uporabniški program. Pomembno pa je tudi, da se zavedamo, da so nekateri programi odprtokodni, drugi pa zaprtokodni, nekateri plačljivi in drugi brezplačno dostopni, še posebej pa, da nekateri programi od nas zahtevajo ali ne da bi nas o tem dejansko obvestili zbirajo podatke, drugi pa tega ne počnejo.

S programi najpogosteje dostopamo do spletnih strani (brskalniki) in igramo igrice, pišemo besedila (urejevalniki besedil), računamo (kalkulator) ipd.

Primeri najpogosteje uporabljenih programov:

Libre Office Writer in Open Office Writer sta najbolj uporabljena odprtokodna in brezplačna urejevalnika besedil. Prosto dostopen je tudi spletni urejevalnik Google Docs - Document. Med zaprtokodnimi in plačljivimi pa je najpogosteje uporabljen Microsoft Office Word.

Urejevalniki preglednic: Microsoft Office Excel, Google Docs - Spreadsheet, Libre Office Calc in Open Office Calc.

Programi za predstavitve: Microsoft Office PowerPoint, Google Docs - Presentation, Libre Office Impress in Open Office Impress.

Komunikacijski programi: Skype, Zoom, Microsoft Teams in Discord.

Znotraj komunikacijskih programov spadajo tudi odjemalci elektronske pošte, med katerimi je najbolj znan Outlook.

Brskalniki: Google Chrome, Mozilla Firefox, Safari, Edge in Opera.

Grafični programi: Slikar (ang. Paint), Adobe Photoshop, Gimp, Inkscape in Corel Draw.

Predvajalniki/pregledovalniki multimedijske vsebine (slik, videov in glasbe): Microsoft Media Player, VLC in Microsoft Photos.

Računalniške igre: Pod pojmom računalniških iger spada mnogo programov, povprečnemu uporabniku pa so verjetno najbolj poznane klasične igre kot so Solitaire, Tetris, Pacman in Minolovec (ang. Minesweeper).

Pomožni programi: File Explorer, koledar, kalkulator in drugi.

Viri:

• Anželj, G., Brank, J., Brodnik, A., Bulić, P., Ciglarič, M., Đukič, M., Fürst, L., … Vinkler, J. (2015). Računalništvo in informatika 1: E-učbenik za informatiko v gimnaziji. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Pridobljeno 10. 9. 2022: https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1301/index10.html
• Computer program. Wikipedia. Pridobljeno 27. 8. 2023:https://en.wikipedia.org/wiki/Computer_program